Zgodba drugega tira železniške proge Divača–Koper se začenja pred več kot 20 leti. Njegova gradnja ima ves čas številne zagovornike. Projektiranje enega največjih projektov Slovenije predstavlja primer dobre prakse. Prva varianta trase je bila izdelana leta 1996. Po preučitvi 17 variant v času 10 vlad je kot najustreznejša, tudi zaradi upoštevanja okoljskih vidikov, potrjena aktualna predorska trasa.
Vrsta proge: | enotirna s predpripravo dvotirnosti |
Dolžina: | 27,1 km |
Ocenjena vrednost gradbenih del: |
811 mio evrov (po stalnih cenah iz januarja 2021, brez DDV in že porabljenih stroškov) |
Vir financiranja: | kapitalski vložek Slovenije in zalednih držav, evropska nepovratna sredstva in posojila |
Predvideni delež nepovratnih EU sredstev: | 25 % |
Prepustna zmogljivost: | 212 vlakov na dan (obstoječi in drugi tir) |
Prevozna zmogljivost: | 36,9 milijonov ton na leto (obstoječi in drugi tir) |
Največji naklon: | 17 ‰ (obstoječi tir 26 ‰) |
Število predorov: | 7 (najdaljši: 6.714 m) |
Skupna dolžina predorov, servisnih in izstopnih cevi: | 37,4 km |
Skupna dolžina viaduktov: | 1,3 km |
Skupna dolžina dostopnih in vzdrževalnih cest: | 22,8 km |
Namen drugega tira železniške proge Divača–Koper
- zagotovitev sodobne in zmogljive železniške navezave tovornega pristanišča Koper na železniško omrežje v Sloveniji in posledično tudi na širše evropsko železniško omrežje;
- dokončna odprava vseh omejitev prepustne in prevozne zmogljivosti železniške proge od Kopra do cepišča v Divači;
- povečanje zanesljivosti obratovanja železniške proge od Kopra do Divače;
- povečanje stopnje varnosti prometa;
- skrajšanje voznih časov;
- zmanjšanje vplivov na okolje in zmanjšanje tveganj za okolje;
- dodatno povečanje deleža prepeljanega tovora po železnici;
- omogočanje in povečanje uporabe okolju prijaznejše vrste transporta.